fKnjižnica Bovec podatki
 geografski položaj
 zgodovina knjižnice
 knjižnična mreža
 lokacija knjižnice
 stavba
 tloris knjižnice z razporeditvijo gradiva
 sprehod po knjižnici

Ustanovljena: leta 1971
Status: Oddelek matične knjižnice v Tolminu
Prebivalstvo: občina 3.500, kraj 1.630 prebivalcev
Površina knjižnice: 316 m2
Gradivo: 26.000 enot, od tega 1.400 enot neknjižnega gradiva, 63 naslovov serijskih publikacij
Izposoja: 25.000 enot v letu 2006
Aktivni člani: 950
Čitalniška mesta: 8
Dostop do interneta za uporabnike: 5
Izposoja: avtomatizirana
Povezava: ADSL 2Mbit
Oprema: računalniki, tiskalniki, skener, knjigomat, 3 televizorji z videorekorderji in DVD  predvajalniki, 30 priključkov za poslušanje glasbe, 4 cd predvajalniki, 1 kasetofon, faks, fotokopirni stroj, DivX predvajalnik
Posebnosti: cikel likovnih del Valentina Omana

Geografski položaj:Občina Bovec:
leži v severozahodni Sloveniji, v goratem območju Julijskih Alp, 367 km2, 17 naselij, 3.300 prebivalcev

Mesto Bovec:
ob severnem robu Bovške kotline pod južnim pobočjem Rombona, na najvišji soški terasi, na nadmorski višini 460 m, občinsko središče, 1.630 prebivalcev

Zgodovina knjižnice: Začetki knjižničarstva na Bovškem segajo v petdeseta leta 19. stoletja, ko je bilo ustanovljeno Bralno društvo, delo na kulturnem in knjižničnem področju pa je nadaljevala leta 1878 ustanovljena Narodna čitalnica, ki je bila s fondom več kot tisoč knjig in bogato ponudbo časnikov in časopisov zelo dobro obiskana. Leta 1907 je v Bovcu na pobudo same čitalnice začela delovati Javna ljudska knjižnica, katere člani so bili Bovčani in prebivalci okoliških vasi. Prva vojna je prekinila njeno delovanje, knjige so prepeljali v Kobarid in jih tako rešili pred uničenjem. 1919 so Bovčani obnovili Pevsko društvo Rombon, naslednje leto pa v njegovem okviru knjižnico, ki je premogla več kot tisoč petsto knjig. Italijanska fašistična oblast je prepovedala njeno delovanje leta 1927. Da bi ohranili vsaj del fonda, je knjižničar s sodelavci skrivaj zazidal 865 knjig med dva dimnika na podstrešju hiše društvenega predsednika. Po osvoboditvi je knjižnica do leta 1968 delovala v okviru KUD Golobar, leta 1971 je postala podružnica tolminske knjižnice. Bovško knjižnico je v vsej njeni zgodovini najbolj pestil problem neprimernih prostorov. Do leta 2000, ko se je preselila v nove, moderno opremljene prostore v kulturnem domu, je imela svoje naslove že na sedmih različnih krajih v Bovcu.

Knjižnična mreža: Knjižnica Bovec je oddelek matične knjižnice v Tolminu. S svojimi knjižničnimi storitvami zadovoljuje potrebe uporabnikov Bovca in okolice, Loga pod Mangartom do doline Trente in Lepene.

Lokacija knjižnice: Knjižnica Bovec se nahaja v stavbi kulturnega doma v Bovcu.

Stavba knjižnice:

Tloris knjižnice z razporeditvijo gradiva:
Gradivo v knjižnici je razporejeno v oddelku za odrasle in v oddelku za otroke in mladino, znotraj teh je gradivo razdeljeno na leposlovje in na poučno oz. strokovno gradivo.

Sprehod po knjižnici:

Dvonivojski izposojevalni pult s tehnično opremo.

Od februarja 2006 si uporabniki lahko samostojno izposojajo gradivo s pomočjo knjigomata, ki ga je zasnovalo podjetje Tenzor s Ptuja.

Bovec je priljubljena turistična destinacija. Knjižnico obiskujejo tudi mnogi turisti, ki si izposojajo tujejezično gradivo in poiščejo informacije na internetu.

Filmski kotiček.

Glasbeni kotiček.

V čitalnici je uporabnikom knjižnice na voljo 43 naslovov serijskih publikacij in gradivo iz referenčne zbirke.

V otroškem kotičku otroci prebirajo slikanice, listajo med otroškimi revijami, si ogledajo risanke na televiziji, lahko poslušajo pravljice in otroške pesmice, rišejo in barvajo ter se igrajo z otroškimi igrami in plišastimi igračkami.

Prostor za mlade je klubsko urejen kotiček, ki je hkrati prostor za poslušanje glasbe z dvanajstimi priključki za slušalke, gledanje videa in DVD-jev, samostojno učenje ter uporabo računalnika in printerja.

Gradivo varujejo alarmna vrata.

Uporabnikom je namenjenih pet računalnikov z dostopom do interneta.

Knjižnica je opremljena z deli Valentina Omana, akademskega slikarja z avstrijske Koroške. V osrednjem prostoru je postavljenih enajst del iz ciklov Znamenja na nebu in sedem iz cikla Nebo in zemlja.