|
Knjižnica Kobarid podatki
geografski položaj
zgodovina knjižnice
knjižnična mreža
lokacija knjižnice
stavba
tloris knjižnice z razporeditvijo gradiva
sprehod po knjižnici
Podatki:Status: krajevna knjižnica, oddelek Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin Otvoritev: junij 2002 Prebivalstvo: občina 4.500, kraj 1.200 prebivalcev Površina knjižnice: 296 m2 Gradivo: 20.000 enot, od tega 1.500 enot neknjižnega gradiva, 60 naslovov serijskih publikacij Izposoja: 30.200 enot v letu 2006 Aktivni člani: 1.400 Čitalniška mesta: 11 Dostop do interneta za uporabnike: 14 Izposoja: avtomatizirana Povezava: ADSL 2Mbit Oprema: 14 računalnikov za uporabnike, 3 tiskalniki, 26 priključkov za poslušanje glasbe, 3 CD predvajalniki, 1 kasetofon, 3 televizorji z videorekorderji in 3 DVD predvajalniki, mp3 strežnik, fotokopirni stroj, DivX predvajalnik Dostopnost za funkcionalno ovirane osebe: da, razen do e- kleti in študijske sobe Posebnosti: unikatna notranja oprema in nov koncept postavitve gradiva, digitalna glasbena zbirka, skulptura Valovanja - Soči
Geografski položaj: občina Kobarid: leži na severozahodnem delu Slovenije, na stičišču alpskega in predalpskega sveta, zahodna meja občine je tudi državna meja Slovenije z Italijo; 193 km2, 33 naselji, 4.500 prebivalcev
mesto Kobarid: leži na terasi na desnem bregu Soče, na križišču prometnih poti proti Bovcu in Predelu, Gorici ter proti Čedadu in Furlaniji, na nadmorski višini 234 m, občinsko središče, 1.200 prebivalcev
Zgodovina knjižnice: Na Kobariškem začetki knjižničarstva segajo v sredino 19. stoletja, ko se je na Libušnjah ustanovila Družba mladeničev in devic za pobožno življenje. Po zgledu drugih slovenskih trgov je v Kobaridu leta 1871 začela delovati Narodna čitalnica, na prelomu stoletja pa je občina odprla javno knjižnico, ki je bila na slovenskih tleh prva te vrste. Po prvi vojni je predvojna Čitalnica poskušala nadaljevati svoje poslanstvo, tudi z odprtjem knjižnice leta 1923, vendar je italijanska fašistična oblast ovirala njuno delovanje, zato sta prenehali delovati že leta 1925. Po osvoboditvi je knjižnica z nekaterimi prekinitvami delovala v okviru Prosvetnega društva Simon Gregorčič v kulturnem domu do leta 1964. Njeno poslanstvo je od leta 1978 nadaljevala potujoča knjižnica na svojih mesečnih postankih v Kobaridu in okoliških krajih. Tolminska knjižnica pa si je že v osemdesetih, predvsem pa v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prizadevala, da bi se v Kobaridu odprla podružnična knjižnica. Novo, nadstandardno urejeno oddelčno knjižnico so Kobaridci dobili leta 2002.
Knjižnična mreža: Knjižnica v Kobaridu je oddelek matične knjižnice v Tolminu. Knjižnične storitve opravlja za prebivalce Kobarida in okoliških vasi.
Lokacija knjižnice: Knjižnica stoji na koncu naselja Kobarid v smeri proti Bovcu, v bližini osnovne šole in policijske postaje.
Stavba knjižnice: Knjižnica deluje v stavbi Doma Andreja Manfreda, ki ga je Občina Kobarid obnovila po potresu 1998.
Notranja oprema knjižnice je izdelana unikatno in se zgleduje po skandinavskih knjižnicah. Arhitektka Nataša Štrukelj je notranjost gradila na kontrastu med zemeljskim lesenim podom in zračnim pohištvom iz stekla in aluminija ter ognjeno rdečimi sedežnimi elementi in vodnimi oblikami skulptur in spiralne stene.
Tloris knjižnice z razporeditvijo gradiva: Gradivo v knjižnici Kobarid je v osnovi razdeljeno na starostna območja: - oddelek za odrasle, - oddelek za otroke in mladino, kjer imajo svoj kotiček najmlajši, posebej je postavljeno gradivo za otroke od 9 do 12 leta, najstnikom pa so namenjeni bivši kletni prostori. V vsakem območju se gradivo deli še na strokovni in leposlovni del. Sprehod po knjižnici
|
Sodobno zasnovan izposojevalni pult z vso potrebno tehnično opremo. |
|
Knjižnica Kobarid uresničuje nov koncept postavitve gradiva, ki se zdi uporabnikom bolj prijazen. Gradivo je združeno v tematska območja, ki so namenjena določenim ciljnim skupinam. |
|
Poleg tega je strokovno gradivo na različnih medijih postavljeno skupaj, tako da so vse informacije o določeni temi na istem mestu, ne glede na to ali so zapisane v knjigi, reviji, na CD-ju ali DVD-ju. |
|
V prijaznem kotičku lahko najmlajši uživajo ob prebiranju slikanic, gledanju risank ali poslušanju pesmic. |
|
Tudi območje za starostno skupino otrok od 9 do 12 let je poleg ponudbe knjižnega gradiva opremljeno za uporabo vseh medijev. |
|
|
Nekdanja klet je preurejena v družabni prostor, kjer mladi lahko berejo, deskajo po internetu, poslušajo glasbo, si ogledajo film … |
|
Knjižnica je zasnovana kot družabno in informacijsko središče. Poleg knjig imajo glavno besedo glasba, filmi in internet. |
|
Spirala skriva pestro ponudbo glasbenega gradiva. Neknjižno gradivo dopolnjuje fond filmov na videokasetah in DVDjih. |
|
V knjižnici lahko uporabniki glasbo poslušajo tudi na notranjem avdio omrežju. Priključki za poslušanje glasbe so nameščeni po vsej knjižnici. Izbiro in poslušanje glasbe omogoča tudi lokalni MP3 strežnik s preprosto izbiro na zaslonu na dotik. |
|
Ogled filmov v družbi s prijatelji kot posebne vrste doživetje in prijetno preživljanje prostega časa ... |
|
... ali pobeg na internetne valove. |
|
Študijska soba za samostojno uporabo računalniške opreme in programskih orodij ter miren študij. |
|
V čitalnici uporabniki lahko prebirajo časopise in revije splošnih vsebin, strokovne serijske publikacije pa so postavljene pri ustrezni strokovni skupini. |
|
Posebej za knjižnico Kobarid je kiparka in oblikovalka Tanja Pak ustvarila skulpturo Valovanja – Soči. Umetniško delo, sestavljeno iz množice lebdečih steklenih valov, vnaša v prostor knjižnice dinamiko vodnega toka, je simbol pretoka življenjskih energij, spomin na poganska čaščenja vode in nenazadnje poklon lepotici med rekami in njenemu pesniku. |
|