Knjižnica Tolmin podatki o knjižnici
 geografski položaj
 zgodovina knjižnice
 knjižnična mreža
 lokacija knjižnice
 stavba
 tloris knjižnice z razporeditvijo gradiva
 sprehod po knjižnici

Podatki:Status: osrednja knjižnica
Ustanovljena: leta 1994 kot javni zavod treh občin
Prebivalstvo: občina 12.100, kraj 3.800 prebivalcev
Površina knjižnice: 1.100 m2
Gradivo: 90.000 enot, od tega 4.000 enot neknjižnega gradiva, 150 naslovov serijskih publikacij
Izposoja gradiva: 99.000 enot v letu 2006
Aktivni člani: 4.000
Čitalniška mesta: 9
Dostop do interneta za uporabnike: 10
Izposoja: avtomatizirana
Povezava: optična, 100 Mbit/s
Oprema: računalniki, tiskalniki, skener, knjigomat, projektor s platnom, televizor z DVD predvajalnikom, ozvočenje, strežnik, TV-LCD monitorji, digitalni fotoaparat, faks, fotokopirni stroj, DivX predvajalnik, osvetlitev
Dostopnost za funkcionalno ovirane osebe: do spodnjih prostorov in galerije
Posebnosti: digitalna filmska zbirka (EFK), e-učilnica, zbirka likovnih del

Geografski položaj:

mesto Tolmin:
ob sotočju reke Soče in Tolminke, na nadmorski višini 200 m, občinsko središče, 3.800 prebivalcev

Zgodovina knjižnice:1908 – Občinska javna knjižnica
1962 – Ljudska knjižnica Tolmin
1980 – preselitev v sedanjo zgradbo
1995 – medobčinski javni zavod Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Več...

Knjižnična mreža:
Knjižnica v Tolminu je matična enota, kjer ima svoj sedež tudi uprava Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin. Skrbi za strokovni razvoj ostalih enot, tu poteka naročanje in obdelava novega gradiva za vse enote, v centralnem skladišču se hrani starejše gradivo in serijske publikacije.

Lokacija knjižnice:

Stavba knjižnice:
Otvoritev knjižnice v obstoječi stavbi je bila 14. junija 1980. Načrte za 1. fazo knjižnice je izdelal arhitekt Igor Skulj.

Stavba knjižnice je bila med prvimi namensko zgrajenimi stavbami za knjižnice po 2. sv. vojni v Sloveniji, načrtovana po tedanjih prostorskih standardih. Kot vzoren primer knjižnične zgradbe in notranje opreme jo je Narodna in univerzitetna knjižnica postavila za zgled ostalim.

Tloris knjižnice z razporeditvijo gradiva:
Gradivo v knjižnici je razporejeno v oddelku za odrasle in v oddelku za otroke in mladino, znotraj teh je gradivo razdeljeno na leposlovje in na poučno oz. strokovno gradivo.

Sprehod po knjižnici:Gradivo je v 1. nadstropju, v prostem dostopu.

	Izposojevalni pult z vso potrebno tehnično opremo in knjigomatom v neposredni bližini.
	Uporabniki si s knjigomatom samostojno izposojajo gradivo od maja 2004. S knjigomatom podjetja Tenzor iz Ptuja je izposojena približno 1/5 gradiva.
	Police z leposlovjem v tujih jezikih in gradivom za učenje tujih jezikov.
	Zelo dobro so obiskane tudi police s pravkar vrnjenim gradivom.
	Filmski kotiček in ponudba neknjižnega gradiva
	Glasbene zgoščenke in filmski DDV-ji so shranjeni v posebnih predalnikih za pultom.
	V čitalnici je uporabnikom knjižnice na voljo 150 naslovov serijskih publikacij.
	Temeljna dela (referenčna zbirka) posameznih strok, ki niso za izposojo na dom, so označena s posebno nalepko in uvrščena med ostalo gradivo iz istega strokovnega področja.
	Tudi mali bralci imajo vse, kar knjižnica ponuja odraslim: knjige, revije, DVD-je, CD-je, za povrhu pa še igrače.
	Vse gradivo je varovano z alarmnimi vrati in varovalnimi nitkami.
	Knjižnica ima računalniško učilnico s šestimi najsodobneje opremljenimi računalniškimi mesti, kjer potekajo računalniški tečaji. E-učilnica uporabnikom omogoča aktivno informacijsko opismenjevanje ter dostop do novih tehnologij in znanj informacijske družbe.
	Uporabnikom je namenjenih deset računalnikov z dostopom do interneta.
	Člani knjižnice si v notranjem računalniškem omrežju lahko ogledajo vrhunske evropske filme.
	Knjižnica Tolmin je bila prva splošna knjižnica, ki je imela svoj glasbeni oddelek. Glasbena zbirka je štela 500 gramofonskih plošč predvsem klasične glasbe, vseh žanrov in obdobji.
	Ob otvoritvi knjižnice 14. junija 1980 je sedemnajst likovnih umetnikov knjižnici podarilo skupaj 52 likovnih del, ki so še danes del stalne zbirke. V stalni zbirki je poleg cikla Krištofa Zupeta, Jane Dolenc in Rudija Šturma med najbolj dragocenimi portret Ivana Preglja, ki ga je naslikal pisateljev sin Marij Pregelj.
	V centralnem skladišču se hrani starejše gradivo in serijske publikacije. Med starejšim gradivom je približno 6.000 – 7.000 knjig, ki pri prehodu na avtomatizirano izposojo niso bile katalogizirane. Trajno se hrani okoli 50 naslovov serijskih publikacij. Še posebej so dragocene tiste, ki jih knjižnica hrani od začetka izhajanja.